Posušile so se hortenzije

Posušile so se hortenzije.
Tiste, ki sem jih na okenski polici
zalivala vso pomlad in poletje.
Ki so s svojimi živobarvnimi cvetovi
lovile poglede vseh mimoidočih.

Sušile so se počasi,
na to je kazalo že kar nekaj časa.
Ni se zgodilo čez noč, čeprav
se zdi, da je minil le trenutek.
Umirale so v tišini in samoti.

Posušile so se hortenzije.
In zdaj, ko pogledam skozi okno,
vidim le sivino.
Ni upanja na sončne dni, ni upanja
na pomlad za te moje hortenzije.

Življenje stre tudi močne.
Ta žalosten prizor se končno
sklada s tiho pustinjo srca.
Ni treba več zalivati korenin
in sanjati prihodnost.

Ni treba spremljati letov ptic in
se veseliti nekih boljših časov.
Končno si lahko spočije duša,
nemirna duša, ki ne more spati.
Kajti posušile so se hortenzije.