Zima

Nisem mahala v slovo,
ko zima pregnala je poletje.
Zadovoljno sem opazovala,
ko veneti začelo prvo je cvetje.

Zapihal hladen je veter,
naredil se je led.
Zdaj sonce je prešibko,
da bi topilo moj ranjeni svet.

Zgostila se je megla
in spustil se je mrak.
Nikamor več se zdaj ne
premakne moj črni oblak.

Zdaj igra mi tišina
in greje me mraz.
Potrpežljivo čakam, da
gosta megla mi skrije obraz.

V miru lahko hranim
napačnega volka
in brišem sledove ljudi,
ki včasih bili so daleč od molka.

Bela bo odeja prekrila
vse uhojene poti
in nekdo drug bo
pisal stihe mojih včerajšnjih dni.