Nazadnje sem se po ulicah Amsterdama sprehajala pred dvema mesecema. Še nikoli se mi ni zgodilo, da bi me nek kraj tako hitro poklical nazaj. Ko sem izbirala destinacijo za kratek rojstnodnevni potep, sem nameravala obiskati kakšen nov kraj, vendar mi misel na Amsterdam ni dala miru. Še preden sem se dobro zavedala, so moji prsti že odklikali na spletno stran za iskanje letalskih kart, poiskali vozovnice  za izbrani termin in opravili nakup. Takoj sem vedela, da je bila odločitev prava, saj sem minuto zatem že srečno poskakovala po stanovanju in komaj čakala, da zopet občutim in zaužijem to zanimivo mesto.

Nekako čuden občutek je, ko kraj prvič obiščeš sredi zime pri minus desetih stopinjah, nato pa se čez dva meseca po istih ulicah sprehajaš brez zimskega plašča, kape in rokavic in obraz ti greje toplo spomladansko sonce. Pa temperatura ozračja sploh ni edina razlika. Sedaj so ulice polne ljudi, restavracije in kavarne so se razširile na pločnike in tam postavile mize in stole. Zdi se, kot da so vsi komaj čakali te tople, prijetne sončne žarke. Povsod je slišati smeh in klepet, po ulicah se vije vonj po kavi. Na okenskih policah so rožice, narava brsti in mesto je posuto z velikimi kamniti posodami, v katerih se šopirijo živobarvni tulipani. Zdi se tako drugače, pa vendar se počutim isto. Če sem se dva meseca nazaj povsem zaljubila v gezellig občutek, ki ga je občutiti tukaj, bi lahko rekla, da je sedaj ta prijetni gezellig podvojen, celo potrojen. Gezellig na kubik. Vidiš ga na obrazih ljudi, začutiš ga, ko po zajtrku, kosilu ali pa samo kavi posediš in se ti nikamor ne mudi. Bereš knjigo, gledaš mimoidoče in se smehljaš sam pri sebi. Osrečuje te, ko piješ pivo, ki diši po rožicah in zraven grizljaš na kocke narezano gaudo, na katero so tukaj tako zelo ponosni. Vohaš ga v zraku in vidiš ga kamorkoli se ozreš. Na ozkih, skupaj tišečih se barvitih hiškah, na visečih uličnih svetilkah, v tisočerih kanalih, ki prebadajo mesto in v kolesih, ki šibajo mimo. Prečudovito je. Srečna sem, da sem nazaj.

Na tulipane sem naletela že pozimi. Na njih naletiš takoj, ko se izkrcaš z letala in se znajdeš na s trgovinicami natrpanem letališču. Ko prispeš v Amsterdam, jih je polno na tržnici rož – slavnem Bloemenmarkt, čeprav ne toliko naravnih, pa se stojnice šibijo pod umetnimi – plastičnimi, lesenimi, vse polno je magnetkov s podobo tulipanov, povsod so slike tulipanov in čebulice, ki jih lahko lično zapakirane odneseš domov. Tulipane pa najdeš tudi kje na kakšnem izmed mostov, lično posajene v cvetlične lonce in se čudiš, kako uspevajo pri minus desetih stopinjah. Tokrat, spomladi, je tulipanov še mnogo mnogo več. Posajeni so v velikih loncih, ki so lično posuti po celem mestu. Tržnice so polne ne samo tulipanov, ampak vseh možnih rož. Okenske police se šibijo pod cvetličnimi lonci, v katerih cvetijo živobarvne rože. Jasno je, da je pomlad najlepši letni čas tukaj.

Ob mojem drugem obisku sem se zelo veselila ponovnega sprehoda skozi Bloemenmarkt, ki je skorajda nujen na spisku vsega, kar je potrebno videti ob obisku Amsterdama. Čeprav sem bila prvič nad njim navdušena, saj je v sivo zimo vnesel veliko barve in dogajanja, sem tokrat ostala ravnodušna. Sicer je bilo nekoliko več (pravih) tulipanov kot prejšnjič, vse ostalo pa je ostalo povsem enako. Če boste na letališču za 20 tulipanov odšteli 19 eur, boste tukaj dobili 50 tulipanov za nekje 6 eur. Vendar pa se lahko dobi tulipane še dosti bolj ugodno, če zavijete na tržnico, ki je bolj lokalna. Ena takšnih in meni najljubših, je Albert Cuyp Market. Tukaj je dosti manj turistov in tudi cene niso tako navite. Tu sem kupila polnilec za fotoaparat (ki sem ga pozabila doma) za 5 eur,  sirčke za domov (nad katerimi so sedaj navdušeni vsi domači) za po nekje 2-3 eur in 50 tulipanov za 3.5 eur. Za tržnico si vzemite čas, pustite, da vas posrka vase in poskusite začutiti, zakaj jo imajo lokalci tako radi.

Na samem začetku tržnice vam bo nos napolnil vonj po slastnih vafljih, nadaljevali boste čez stojnice, polne salam, sira, zelenjave, pa tudi oblek, obutve in pripomočkov za dom. Ob stojnici se vijejo trgovinice in lokalčki, našli boste začimbe, pohištvo, nakit, pogreli se boste lahko na metinem čaju in okrepčali s sendvičem z avokadom.

Albert Cuyp Market najdete tukaj, odprta je vsak dan, razen v nedeljo, od nekje 9 zjutraj do 5 popoldne.

Ko pomislite na nizozemsko pivo, je vaša prva misel verjetno Heineken. Vse o Heineken pivu lahko izveste v Heineken Experience (naslov: Stadhouderskade 78, 1072 AE Amsterdam), ki je ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti v Amsterdamu. Včasih je bila ta stavba prva in edina Heineken pivovarna, dokler se dejavnost ni preselila v modernejši objekt na obrobju mesta. Danes je stavba preurejena v center za obiskovalce, kjer se lahko spoznate s pivovarstvom preko interaktivnih eksponatov, si privoščite poskušanje piva in izveste vse o sami znamki Heineken.

Če bi se raje izognili turističnemu spoznavanju s pivom, zavijte v enega izmed bruine kroegen (brown cafe), ki v prevodu pomeni rjava kavarna. Ime verjetno izhaja iz dejstva, da je njihova notranjost opremljena v temnem lesu, luči oddajajo šibko svetlobo, stene in stropi pa so prekriti z desetletji spominov in nikotinskih madežev. Prebivalci Amsterdama jemljejo takšne kavarne kot podaljšek svoje dnevne sobe – v njej bodisi berejo časopis ali knjigo in pijejo jutranjo kavico, se družijo s prijatelji ob kozarcu piva ali dveh in si privoščijo kaj za pod zob. Atmosfera je sproščena in nihče te nikamor ne podi. Čisto normalno je, če posediš ure in ure in vpijaš ta “gezellig” občutek. Moj najbljuši bruine kroegen je zagotovo slavni Hoppe (naslov: Spui 18-20, 1012 XA Amsterdam), ki na istem naslovu obratuje že od leta 1670. V njem je nekaj neopisljivega. Način, kako pivo napolni kozarec, se prelije iz njega, nato pa natakar odstrani peno z nožem. Kako se stena za pultom šibi pod steklenicami alkoholnih pijač in navihano skriva vse skrivnosti, ki so jih stene tukaj slišale v skoraj 350 letih pitja piva, izmenjavanja idej, druženja in kovanja načrtov.

Zgrešili ne boste prav z nobenim točenim pivom, ki ga boste naročili. Nama je najbolj teknil trapist pivovarne La Trappe in katerokoli točeno pivo od pivovarne Brouwerij ‘t IJ. Moja najljubša izkušnja v zvezi s pivom pa je zagotovo obisk pivovarne Brouwerij ‘t IJ, ki sva jo obiskala že pozimi in vedela, da se morava nujno vrniti tudi spomladi. Ob prvem obisku sva sprva naročila degustacijske kozarčke. Ko sem poskusila India pale ale, je takoj postal moj najljubši. Kar nisem se mogla naužiti njegovega cvetličnega vonja in mamljivega okusa. Kmalu sva majhne kozarčke zamenjala za večje, zraven naročila pa še nekaj za pod zob – izbirate lahko med prigrizki kot so na koščke narezan sir gauda pa vse do klobasic, ki jih po eno dobite postreženo na deski in z nožem, da si jo sproti narežete kar sami.

Pa sir? Nekaj korakov naprej od kavarne Hoppe je izredno lepa, s samimi dobrotami napolnjena trgovinica s siri. Že na vhodu vas pozdravijo razni popečeni kruhki, obloženi z vsemi možnimi kombinacijami. V njej se lahko v dveh nadstropjih sprehajate med raznimi siri, pripomočki za sir in spominčki, medtem pa z zobotrebcem zobate na kocke narezane sirčke, ki so tam na voljo za pokušanje. Ker sva bila kar lačna, rezervacijo za večerjo pa sva imela šele čez eno uro, sva poskusila kar nekaj sirčkov. Presenečena sva bila nad tem, kako zelo nama je bil všeč sir s tartufi, še posebno ovčji sir z mladimi tartufi. Strinjala sva se, da se v trgovinico vrneva zadnji dan in tukaj nakupiva sirčke za domov. Ker je trgovinica zelo turistično obarvana, so tudi cene sirov tukaj visoke, nekje od 10 do 15 EUR na zavojček. Na najino veliko veselje sva v naslednjih dneh zavila na Albert Cuyp tržnico in tam odkrila enako dobre sirčke, le da so bili nekje petkrat cenejši. Tako sva zapravila veliko manj denarja, domov pa prinesla celo zalogo sirov, s katerimi se še danes sladkajo vsi najini domači (in so, tako kot midva, prijetno presenečeni nad tem, kako dober je ovčji sir s tartufi). Priporočam obisk trgovinice, kjer boste po milji volji poskušali sirčke, nato pa s tem znanjem zavijte do Albert Cuyp tržnice in si po primerni ceni privoščite svoje najljubše.

Menda Nizozemci spijejo ducat kav na dan. Nič čudnega torej, da je kavica v njihovem glavnem mestu izpopolnjena do perfekcije. Meni najljubšo boste našli v Scandinavian Embassy (naslov: Sarphatipark 34, 1072 PB Amsterdam). Ne ustrašite se imena – to ni veleposlaništvo, ampak luškan kafič, kjer lahko spijete verjetno najboljšo kavo v Amsterdamu in tudi kaj pojeste. Avokadov toast je okusen in cimetov zavitek je slasten. Po vrhu vsega pa sva sedela še za identično mizo kot jo imava doma. Priporočam!

Okusen zajtrk boste dobili tudi v lokalu Pluk, kjer si lahko privoščite fotogenično smuti kupo v obliki samoroga in hkrati pobrskate med luštnimi skodelicami, nakitom in čokoladkami, ki jih prodajajo ali pa cedite sline nad vsem pecivom, ki se bohoti na pultu. Zadovoljna sva bila tudi z zajtrkom v CT Coffee & Coconuts (naslov: Ceintuurbaan 282 – 284, 1072GK Amsterdam), ki je v lokal preurejena stara kinodvorana. Čeprav ne toliko nad kavo, sva bila tam navdušena nad samo zasnovo prostora in nad energijo, ki te odnese nekam na peščeno plažo, pod palmo in s kokosom v roki. Ker so tam vsi tako zelo sproščeni, sva sicer tudi na račun čakala nekoliko dlje kar precej časa…

Priporočam tudi kavico (in zajtrk ali prigrizek) v Bakers & Roasters (naslova: Eerste Jacob van Campenstraat, 54 1072 BH Amsterdam in Kadijksplein 16, 1018 AC Amsterdam), Monks Coffee Roasters (naslov: Bilderdijkstraat 46, 1052 NB Amsterdam) in v Libertine Cafe (naslov: Wolvenstraat 22, 1016 EP Amsterdam). Dobro kavico lahko spijete tudi v Pause by Pulitzer. Vstopite v hotel, sprehodite se mimo odštekane recepcije in si privoščite pavzo v pravem gaju sredi mestnega vrveža (naslov: Prinsengracht 323, Amsterdam).

Prav tako boste dobro kavico dobili v Cafe George (naslov: Leidsegracht 84, 1016 CR Amsterdam), Lot Sixty One (naslova: Kinkerstraat 112, 1053 ED Amsterdam ter 30 Rokin, 1012 KT Amsterdam), Back to Black (naslova: Weteringstraat 48, 1017 SP Amsterdam in Van Hallstraat 268, 1051 HM Amsterdam), Sweet Cup (naslov: Lange Leidsedwarsstraat 93HS, 1017 NH Amsterdam), Ree 7 (naslov: Reestraat 7, 1016 DM Amsterdam), Benji’s (naslov: Wibautstraat 196, 1091 EM Amsterdam) in Cafe Blond (naslov: Ferdinand Bolstraat 44H, 1072 LL Amsterdam), kjer prodajajo tudi luškane skodelice z navihanimi napisi, ki jih lahko kupite za domov.

Čisto poseben zajtrk z mini tortico v obliki samoroga in ultra roza šejkom sem si za svoj rojstni dan privoščila v Corner Bakery (naslova: Johannes Vermeerstraat 40, 1071 DS Amsterdam in Kon. Wilhelminaplein 60-62, 1062 KS Amsterdam), kjer lahko naročite tudi manj rozasto hrano, npr. okusen toast z dimljenim lososom, jogurtovo kupo s sadjem ali toast s feta sirom in na tanko narezano kumaro, kar je vse po vrsti preverjeno zelo okusno.

Zadovoljna sva bila tudi s kavo in zajtrkom v Lavinia Good Food (naslov: Kerkstraat 176, 1017 GT Amsterdam), s kavo in metinim čajem v Cotton House na Albert Cuyp tržnici in s kavo (malo manj s hrano) ter stilsko urejeno notranjostjo s tropskim pridihom v Bar Botanique (naslov: Eerste Van Swindenstraat 581, 1093 LC Amsterdam).

Ozke tlakovane uličice in koncentrični kanali, ki spominjajo na šahovnico z ostrimi robovi in ravnimi linijami. Po njih leno plujejo majhni čolnički, ob njih se stiskajo vitke hišice z velikimi okni, kjer se marsikatera med njimi prav nevarno nagiba vstran. Viseče ulične železne svetilke in slikoviti mostovi. Ko se sprehajam po ulicah Amsterdama, se mi zdi, kot da sem v nekem drugem svetu, kakor da sem se znašla v pravljici iz nekega drugega časa.

Najbolj slikovit del Amsterdama je njegov najstarejši del, ki se imenuje De Wallen. To je rdeča četrt. Sprehajanje tukaj ponoči je zagotovo posebno doživetje. Okna so osvetljena z rdečo lučjo, za njimi pa stojijo pomanjkljivo oblečene ženske, ki prodajajo svojo ljubezen. (Tam, kjer je okno zagrnjeno, pa se prodajanje ljubezni ravnokar izvršuje.) Ko sem jih videla, sem bila, povsem iskreno, začudena nad tem, kako mlada in lepa so ta dekleta, vsaj na tisti glavni ulici (bolj kot se odmikate od nje, starejše in obilnejše so ženske v oknih). Oblečene v spodnje perilo ali pa kakšen izzivalen kostum, z močno naličenim obrazom in z mačje obrobljenimi očmi lovijo moške poglede in jih vabijo s svojim izpopolnjenim pogledom, ki se kar nalepi na nasprotni spol in da marsikomu verjeti, da je samo on tisti, ki si ga to noč želijo. Vsaj polovica med njimi pa je zatopljena v scrollanje po svojem pametnem telefonu. Ne morem si kaj, da ne bi pomislila, da bi lahko s to mladostjo in lepoto počele marsikaj drugega. No ja, vsak si sam kroji svojo usodo in nisem tu zato, da bi obsojala.

Če se boste tu sprehajali ponoči, bodite pozorni na svoje osebne predmete, kakšna pretirana nevarnost pa vam ne grozi. Vsaka prostitutka ima na ulici svojega osebnega telesnega stražarja, ki preprečuje incidente in poskrbi, da ni nikakršnega fotografiranja (ki je tukaj strogo prepovedano), večkrat pa se po ulici zapelje tudi policijski avto. Podnevi je sprehajanje tu čisto drugačno. Okna so čisto običajna okna, stare hiške, mostovi in kanali pa ostajajo in so v soju dnevne svetlobe zares čudoviti. Zato priporočam, da se sprehodite tu mimo vsaj takrat.

Če bi se predelu radi povsem izognili (in tudi sicer), pa se napotite v območje ulic, ki se imenujejo De 9 Straatjes (The 9 Streets), kar v prevodu pomeni 9 ulic. To območje je polno trgovinic in lokalov, s prijetno energijo in čudovitimi kanali. Najlepši kanali so: Prinsengracht, Groenburgwal ter Brouwersgracht, ki je dobil ime po mnogo pivovarnah, ki so tu domovale v 16. in 17 stoletju, nato Herengracht ali gospodov kanal, kjer so menda živeli najbogatejši občani, čudovita pa sta prav tako Egelantiersgracht in Bloemgracht.

Kot da Amsterdam ne ponuja že dovolj, je hkrati še idealna odskočna deska za izlete po Nizozemski. Mimogrede, ali ločite izraze Nizozemska, Holandija in Kraljevina Nizozemska? Je to morda vse eno in isto? Ni. Strogo gledano se država imenuje Kraljevina Nizozemska (The Kingdom of the Netherlands ali nizozemsko Koninkrijk der Nederlanden) in vključuje glavno ozemlje v Evropi ter tri države v Karibih: otoke Aruba, Curacao in St. Marteen (južni del otoka v Malih Antilih). Tako lahko evropski del kraljevine poimenujemo kar Nizozemska, vendar pa ni pravilno, če ji rečemo Holandija. Holandija je samo skupno ime za dve najbolj poseljeni provinci v Nizozemski, in sicer Severno Holandijo in Južno Holandijo. Če celo državo označimo za Holandijo, je nekako tako, kot da bi celo Združeno kraljestvo poimenovali Anglija. Pogosta napaka, a še vedno napaka.

Torej, iz Amsterdama se lahko odpravite tudi na podeželje. Keukenhof (imenovan tudi Vrt Evrope) je eden največjih cvetličnih vrtov na svetu. V parku naj bi se vsako leto posadilo okoli 7 milijonov čebulic vseh možnih rožic na površini 79 hektarjev. Keukenhof je odprt od nekje sredine marca do sredine maja. Najboljši čas za ogled tulipanov je vsako leto zaradi vremena malo drugačen, zato je za to informacijo najbolje spremljati uradno spletno stran parka. Dostop do parka je preprost. Iz središča Amsterdama se lahko vsedete na avtobus ali metro, ki vas bo zapeljal do Schiphol letališča, od tam pa skočite na cvetlično obarvan avtobus in kmalu ste na cilju. Jaz sem kupila kar kombinirane vstopnice, torej prevoz z avtobusom do parka in vstopnino v park. Nakup sem opravila večer pred obiskom parka kar na spletni strani, nato prejela vstopnice v predal elektronske pošte, od koder sem jih naložila na telefon, nato pa jih na poti do parka samo pokazala na vhodu v avtobus in v sam park, da so jih skenirali in tako preskočila vse vrste za v park in za v avtobus. Elegantno, kajne?

Sam park je zares čudovit, vendar tudi zelo nagneten. Veliko je otrok in psov, posledično je veliko kričanja in lajanja. Lepo se je sprehajati po parku, polnem cvetočih rožic, vendar nekako izgubi ves čar, če pri tem vsaj petnajstkrat naletiš na otroka, ki se meče po tleh in se dere na vsa pljuča ali pa na psa, ki laja v prazno in mu nihče nič ne reče. Moj najljubši del parka je bila hala s tulipani, kjer sem se čudila, da obstaja toliko različnih vrst tulipanov. Vse možne velikosti rastline, različne velikosti glavic, različne barve, nekateri narezljani, drugi ne, nekateri spominjajo na ptičje perje, za druge kar ne moreš verjeti, da še vedno spadajo med tulipane, skratka, resnično je fascinatno videti vse te rožice na kupu.

Bi šla še enkrat v park, sedaj ko sem že bila? Verjetno ne. Je pa obisk tega dela (in bi ga ponovila še vsaj stokrat) naravnost sanjski, če si izposodite kolo (izposojevalnica se nahaja na parkirišču pred parkom Keukenhof) in se odpeljete po eni izmed začrtanih poti mimo polj, kjer gojijo narcise, tulipane, hijacinte in se polja vseh možnih barv prelivajo v neskončnost. Ne pozabite biti spoštljivi do polj, saj ljudje garajo za njih in z njimi služijo denar, zato se ne sprehajajte med cvetlicami in jih ne uničujte. Občudujete, poslikate, čudite se jim lahko tudi od kakšnega metra vstran in brez, da bi za sabo pustili sledi.

Obiščete pa lahko tudi nizozemsko podeželje (npr. Kinderijk), kjer se naučite vse o tem, kako se naredijo cokli, okušate sir in se spoznate z mlini na veter. Tukaj je vse v tesnem stiku z vodo. Prav neverjetno je, kako zelo je voda vplivala na življenje Nizozemcev. Več kot četrtina države leži pod gladino morja, zato so začeli izsuševati prostrana močvirja in plitva rečna usja, da so pridobili plodno zemljo za obdelovanje (in naseljevanje). Od tod je Nizozemska tako znana po svojih mlinih na veter, saj so z njimi sušili polja, danes pa za uravnavanje gladine talnice uporabljajo električne črpalke. Ker so vso to vodo morali nekam speljati, so ustvarili mrežo jarkov, prekopov in nasipov. Najlažje je po takšnem terenu potovati s kolesom, še danes več kot tretjina prebivalcev uporablja kolo kot glavno prevozno sredstvo. Na osušena območja, ki so jih iztrgali morju in rekam, so napotili krave, te so se pasle na tej bogati vlažni travi in posledično dajale veliko mleka, zato so začeli proizvajati ogromne količine sira. Ta na novo pridobljena plodna zemlja je bila popolna za gojenje tulipanov, ki mimogrede, originalno prihajajo iz Turčije. Ker so kmetje morali stopicati po takšnih močvirnatih tleh, so si omislili cokle, ki ne premočijo in so trpežno obuvalo. Ker je bilo pitne vode v pomanjkanju, je bilo varno piti velike količine mleka in piva, posledično naj bi zaradi pitja vseh teh količin mleka Nizozemci postajali višji in višji in so danes menda najvišji narod na svetu. Prav fascinantno, kako je vse povezano!

Tradicionalna nizozemska kuhinja se vrti okoli mesa, krompirja in zelenjave. Obožujejo palačinke v vseh velikostih in oblikah, velikim pravijo pannenkoeken in je lahko napolnjena s sladkim ali slanim nadevom, majhnim pa pravijo poffertjes in jih dobite sveže spečene na praktično vsaki tržnici, posute s sladkorjem v prahu in z zobotrebcem, s katerim jih nabodete in nesete v usta. Ponosni so tudi na svojo jabolčno pito. Ko pomislim na jabolčne sladice, ne morem mimo najboljše jabolčne meringe, ki sem jo kdajkoli jedla in se mi je kar topila v ustih. Našla sem jo v lokalu/restavraciji Loetje, ki je tik ob glavni železniški postaji (tam, kjer se lahko vkrcate na ladjo, zraven je info točka), vendar to ni edina lokacija, najdete jih na več mestih po Amsterdamu (naslov: Stationsplein 10, 1012 AB Amsterdam). Razširjena sta tudi Indonezijska in Surinamska kuhinja, jaz sicer nad indonezijsko nisem bila navdušena. Nasi Goreng ni niti od daleč zgledal kot tisti na Baliju, prav tako ni bil niti približno pravega okusa in enako je bilo z ostalimi indonezijskimi jedmi, ki sva jih naročila v (na Foursquare sicer dobro ocenjeni) indonezijski restavraciji.

Zagotovo ne smete izpustiti sira. Kar dve tretjini vsega sira, ki ga prodajajo v Amsterdamu, je vrste Gauda. Ima močen, bogat okus, je zelo nasiten in je popularen prigrizek v barih. Ostala dva popularna sira sta še Edamski in Leiden. Ne izpustite stroopwafels, ki so majhni, tanki vaflji, ponavadi polnjeni s karamelnim sirupom in seveda originalnih, debelih vafljev, ki jih ponujajo obložene s sadjem, stepeno smetano, sladkorjem v prahu, skratka z vsem, kar si lahko zamislite.

Hiter prigrizek (ali pa tudi malo bolj resno kosilo) s krasnim razgledom najdete v lokalu Blue (naslov: Winkelcentrum Kalverpassage, Singel 457 – zavijte v nakupovalni center in se z dvigalom zapeljite v najvišje nadstropje). Midva sva se tam navduševala nad tradicionalnimi bitterballen (nekakšne ocvrte mesne kroglice) in kaaskroketjes (kroketi s sirom) ob srkanju piva in koktejla. Čudovit razgled najdete tudi na najvišjem nadstropju hotela Hilton, v lokalu z imenom SkyLounge (naslov: DoubleTree by Hilton Amsterdam Centraal Station, Oosterdoksstraat 4, 1011 DK Amsterdam), ki je zelo blizu glavne železniške postaje.

Med domačini sta zelo priljubljeni Dignita (naslova: Koninginneweg 218, 1075 EL Amsterdam in Nieuwe Herengracht 18a, 1018 DP Amsterdam) in Gartine (naslov: Taksteeg 7, 1012 PB Amsterdam), zelo radi imajo tudi solatne bare SLA (naslovi: Utrechtsestraat 10HS, 1017 VN Amsterdam in Ceintuurbaan 149, 1072 GB Amsterdam in Westerstraat 34, 1015 MK Amsterdam). Vino z razgledom si privoščite v MR Porter (naslov: Spuistraat 175, 1012 VN Amsterdam), za obrok ob kanalu se odločite za The Belhamel (naslov: Brouwersgracht 60, 1013 GX Amsterdam) ali Gebr. Hartering (naslov: Peperstraat 10, 1011 TL Amsterdam) ali Café De Prins (naslov: Prinsengracht 124, 1015 EA Amsterdam) in za pijačo ob kanalu za ‘t Smalle B.V. (naslov: Egelantiersgracht 12, 1015 RL Amsterdam) ali Het Papeneiland (naslov: Prinsengracht 2, 1015 DV Amsterdam).

Čeprav zaradi lepih sončnih dni in dejstva, da muzeji kar zgodaj zaprejo svoja vrata, nisem obiskala nobenega (razen Ripley’s Believe It or Not!, za katerega menim, da je sicer kar zanimiv, vendar je po mojem mnenju vstopnina previsoka za to, kar ponuja) bi bil greh, če jih ne bi vsaj omenila. Amsterdam je raj za ljubitelje muzejev. Rijksmuseum, ki je posvečen nizozemski umetnosti in zgodovini, Van Goghov muzej in Hiša Ane Frank, za katero priporočam, da prav čas kupite vstopnice preko interneta. Ko sem jih želela kupiti sama na začetku aprila, je bilo razprodano že vse do konca meseca. Stedelijk Museum, Znanstveni center NEMO, Muzej prostitucije, Amsterdam museum, Muzej mikrobov (ki je menda bolj zanimiv kot se sliši), Muzej diamantov, FOAM fotografski muzej, Muzej marihuane, Muzej ženskih torbic, Rembrandtov muzej in Muzej mučenja je le nekaj muzejev, ki jih lahko obiščete tukaj.

Ogledate pa si lahko tudi botanični vrt Hortus Botanicus (naslov: Plantage Middenlaan 2a, 1018 DD Amsterdam), ledeni bar Xtracold Icebar Amsterdam (naslov: Amstel 194-196, 1017 AG Amsterdam), erotične predstave v Cassa Rosso (naslov: Oudezijds Achterburgwal 106-108, 1012 DS Amsterdam) in voščene lutke v Madame Tussauds (naslov: Dam 20, 1012 NP Amsterdam).

Mesto si lahko ogledate peš, s kolesom (lahko si ga izposodite ali pa se pridružite vodenemu ogledu), lahko se zapeljete z ladjico po kanalih ali pa skočite na enega izmed Hop On Hop Off avtobusov, ki vas po vnaprej določeni trasi seznanijo z najbolj zaželjenimi lokacijami Amsterdama, kjer lahko na katerikoli postaji vstopite in na katerikoli tudi izstopite. Čeprav je to res zelo turistično, je dobra priložnost, da v kratkem času dobite čimveč informacij (dobite slušalke, preko katerih za vsako točko na poti slišite kaj zanimivega) in občutek za orientacijo, še posebno, če ste v mestu prvič. Dokupite lahko tudi vožnjo z ladjico, ki deluje na enak način – kjerkoli vstopite in izstopite, hkrati pa izveste kaj novega. Če bi izbirala med ladjico ali avtobusom, bi izbrala avtobus. Razlog za to je ta, da so kanali dokaj nizki in z ladjice vedno gledaš navzgor, zato so stavbe ob kanalu večinoma edina stvar, ki jo vidiš. Z avtobusom pa se pelješ kot gospod in gledaš svet z višine nekje dveh metrov in več.

Javni promet v Amsterdamu je točen, pregleden, urejen. Mesto je prepleteno s tiri, po katerih se peljejo tramvaji. Vozovnico kupite kar na samem tramvaju z bančno kartico (gotovine ne sprejemajo), odločite se za enkratno vožnjo, eno ali več urno vstopnico ali eno ali več dnevno vstopnico.

Omeniti moram še kartico ugodnosti Iamsterdam City Card, s katero imate v ceno kartice vključenih večino muzejev in javni promet. Kartica ni ravno super poceni, zato boste morali preračunati, če se vam njen nakup sploh splača. To je odvisno od tega, koliko muzejev si nameravate v obdobju veljavnosti kartice ogledati.

Ko se zopet znajdem v Amsterdamu (kar zna biti kar kmalu, glede na to kako lep vtis je pustil na meni), si želim obiskati vsaj prve tri zgoraj naštete muzeje. Seveda v primeru, da ne bo preveč sončnih dni. 😉

Prenočišča v Amsterdamu žal niso nič kaj poceni – sploh, če želite bivati v samem centru. Midva sva spala v Hotelu Max (☆☆), Hotelu Alexander (☆☆☆) in Hotelu Okura (☆☆☆☆☆), ki si sledijo od najcenejšega do najdražjega in s tem tudi od najmanj udobnega do najbolj imenitnega. Lokacijo pa imajo vsi odlično. Ostale ponudbe najdete tukaj.

⚘⚘⚘

P.s: Če so vam moji zapisi koristni in bi mi želeli častiti kavo na mojem naslednjem potovanju, svojo naslednjo rezervacijo na booking.com opravite preko te povezave ali s klikom na spodnje ponudbe. (Vi ne boste plačali nič več kot sicer, le booking.com bo delček svoje provizije namenil meni.) Hvala! <3

Booking.com