Pri kraljici na čaju

Grad Windsor, Anglija

Po soboti, ki smo jo namenili sladkornemu predoziranju, iskanju najlepših vintage skodelic, sprehajanju po mestu, poskušanju čaja in opazovanju vitrin v Brightonu, smo se odločili, da nedeljo namenimo obisku gradu Windsor, kjer živi britanska kraljeva družina. Po dobri uri vožnje proti severu smo prispeli v klasično angleško mestece Windsor, polno tradicionalnih hišk z razkrito rdečo opeko. Ko smo se sprehodili po tlakovani uličici, sta nam hostesi iz bližnje restavracije pod nos pomolili dišeč ramen v majhnih plastičnih posodicah. Spogledali smo se, si odobravajoče pokimali in planili vsak na svojo ponujeno posodico. Na en mah smo posrkali vsebino in se nekaj mmm in njam kasneje soglasno odločili, da se po obisku gradu vrnemo v napad na velike skodelice azijskih dobrot.

Še preden smo vstopili v grad, smo imeli misijo, da poiščemo dobro kavico z razgledom (za mojo tradicionalno nedeljsko kavico z razgledom, ki jo vsako nedeljo zjutraj objavim na Facebook strani). Ko sva se s Tjašo končno odlepili od klepeta, sva se ozrli okoli sebe in ugotovili, da sva kar naenkrat sami. “Hm, kje pa sta moška?” sem vprašala zmedeno. Tjaša je kmalu planila v smeh in s prstom pokazala na najina moška, ki sta nama že lep čas vsa navdušena mahala skozi okno v prvem nadstropju čisto pravega angleškega puba. “Našla sva razgled!” sta nama ponosno zaklicala skozi odprto okno. Nisva si mogli kaj, da se ne bi ponosni na najina moška in njuno odkritev, pošteno nasmejali.

S slušalkami v ušesih, preko katerih smo izvedeli informacije o tej mogočni utrdbi in njenih stanovalcih, smo prehodili ves grad in obiskali prav vse trgovinice s spominčki znotraj obzidja. Grad je bil praznično okrašen, zato je bil še bolj čudovit kot sicer. Bogato okrašene sobane, cela kolekcija umetniških del, kraljevska pozlačenost in izjemna natančnost pri postavitvi okrasja so nas osupnili. V samem gradu je žal prepovedano fotografirati, sem pa uspela poslikati večino skodelic, ki so na voljo v trgovinicah s spominki. Cene so sicer kar zasoljene, zato so me učinkovito odvrnile od nakupa. Čeprav mi je danes kar malo žal, da si nisem izbrala ene in je vzela domov.

Za eno samo samcato šalčko bi se pa res še našel prostor v moji omari… Za tiste trenutke ob skodelici čaja, ko ne bi imela prav nič proti, če bi se počutila malce bolj kraljevsko.

Kolekcija skodelic v trgovinicah s spominki.

Ko smo zaključili z ogledom gradu in končno prehodili vse sobane, ki so nam bile na voljo, smo bili že pošteno lačni. Vsi smo imeli v glavah isti cilj: azijska restavracija wagamama, ki nas je omamila že zjutraj. Mmm, bilo je odlično!

2018-02-12T16:36:24+00:00

Leave A Comment