Vedno preveč

Všeč ti je, če skačem po lužah in se nasmiham tujcem.
Zadovoljna si, če previdno izbiram besede in svoje mnenje zadržim zase.
Rada verjameš, da bom ob krivici skomignila z rameni
in jo pometla pod preprogo.

Da ne bom povzročala problemov in mešala štren.
Da bom nežna, prijetna in prijazna, ne glede na vse.
In da bom vedno uporabljala samo lepe besede.

Ampak jaz nisem človek, ki bi skakal po lužah,
se nasmihal tujcem,
ob krivici skomignil z rameni
in potlačil svoje mnenje.

Nisem prijazna, ko v meni vre.
Nisem prijetna, ko opozarjam na krivico.
Nisem nežna, nisem tiho in nisem
TI.

Zato sem preveč.
Preveč groba. Preveč čustvena.
Preveč direktna. Moje besede so preveč ostre.
Preveč resna.
Preveč glasna.
Preveč.
Vedno preveč.

Morda pa sem dovolj.
Morda pa sem TVOJ opomnik, da si
TI
premalo.

2018-01-09T21:21:06+00:00

Leave A Comment