Iz centra Fire, ki je vklesana visoko na klifu, sva se po ozki potki med vsemi oslički (ter njihovimi iztrebki), ki turiste neumorno prevažajo z vrha navzdol in obratno, sprehodila do pristanišča. Tam sva rezervirala izlet na otočka Nea Kameni in Palea Kameni. Nea Kameni je majhen, nenaseljen otoček vulkanskega izvora, kjer smo se sprehodili do samega kraterja vulkana in ves čas poskušali ne preveč misliti na to, da pravzaprav stojimo na še vedno aktivnem vulkanu, ki je krivec za današnjo podobo Santorinija – danes je Santorini samo to, kar je ostalo po ogromnem vulkanskem izbruhu, ki je uničil takratni otok (in z njim njegove prve prebivalce), ki je bil okrogle oblike, po izbruhu pa ohranil le majhen del tega otoka, kjer ima danes največji obliko polmeseca (ali rogljička) s pripadajočimi manjšimi otočki,  vsi skupaj pa nakazujejo obris otoka, ki je obstajal včasih. Z vrha vulkana smo imeli lep razgled nazaj na otok Santorini.

Ko smo se vrnili nazaj do ladjice, smo se odpeljali do otočka Palea Kameni, ki je znan po svojih vročih vrelcih, zaradi katerih je voda v zalivu rumena in ima vonj po žveplu. Zasidrali smo se na morju, se preoblekli v kopalna oblačila in se pogumno pognali v mrzlo morje. Odplavali smo proti obali in kmalu nam je nosnice napolnil vonj po žveplu, telo pa se nam je pri grelcih prijetno ogrelo. Kmalu je bil čas, da stisnemo zobe in s toplih vrelcev zaplavamo nazaj v mrzlo vodo in splezamo na ladjico, ki nas je odpeljala nazaj do izhodišče točke, pristanišča v Firi.