Besede, ki si jih izrekel

Bil je kratek stik. Bila je nevihta.
Bila je napaka v komunikaciji.
Dneve so prekrili temni oblaki in sonca je zmanjkalo.
In bile so besede, ki si jih izrekel…

Vojna je končana. Bitke je konec.
Na prvi pogled se zdi, kot da nikoli ni šlo nič narobe.
Kot da je od nekdaj vse v najlepšem redu.
Ampak besede, ki si jih izrekel…

Rane so se zacelile, slaba volja je minila.
Zamere so pozabljene. Orožje je odvrženo.
Ampak besede so še vedno nekje v zraku.

Plapolajo okoli naju vsakič, ko me objameš.
Ko dvignem slušalko in slišim tvoj glas.
Ko me vprašaš, kako sem, kaj počnem in če pridem kaj na obisk.

Spominjajo na mraz.
Na pretrgano vez.
Na bolečino, ki si mi jo zadal.
Na neutemeljene obtožbe. In na to, da nisi niti prisluhnil.

Ko bi se vsaj ugriznil v jezik.
In pustil, da neizrečene besede ostanejo neizrečene.

Ko bi se vsaj ugriznil v jezik.
In najprej prisluhnil.
Samo prisluhnil.

2018-08-30T16:18:03+00:00

Leave A Comment