Prideš na čaj?

Ni skrivnost, da obožujem čaj. Moja polica v kuhinji, ki jo zalagam s škatlicami vseh možnih čajev, ki sem jih pretovorila domov, se že kar pošteno šibi. Zame je čaj pomirjevalo, kadar sem pod stresom. Poživilo, kadar potrebujem dodatno spodbudo. Čaj je zdravilo za telo in dušo. Je izgovor za popoldanski klepet. Čaj pogreje hladno srce in ohladi vroče telo. Je izkazovanje ljubezni. Je topel objem.

Čeprav imam zelo rada dobro kavo, je kava še vedno nekaj, kar lahko za pultom spiješ v nekaj sekundah. Za čaj, po drugi strani, pa si moraš vedno vzeti čas. Sama tudi kavo najraje pijem tako, da si zanjo vzamem čas. In čas si vzameš za ljudi, ki so ti blizu. Čas si vzameš zase, da se bolje slišiš. Čas za čaj ali kavo so vsi tisti trenutki, ko si hvaležen za svoje življenje in življenja vseh svojih dragih, ki jih imaš čast deliti na svoji poti.

In če je čaj objem, je skodelica nekdo, ki ta objem podarja. Če je čaj toplina, ki jo potrebuje telo, je skodelica odeja, pod katero se pogreješ. Če je čaj lepa misel, je skodelica knjiga, v kateri najdeš to misel točno takrat, ko jo potrebuješ.

Obožujem skodelice. Ko se zjutraj zbudim, stopim v kuhinjo in odprem omaro, me prežame veselje, ko lahko med svojimi najljubšimi skodelicami izbiram tisto, točno tisto, ki jo danes potrebujem. Izbira skodelice ni odvisna samo od vroče tekočine, ki se bo znašla v njej, odvisna je od mojega počutja. Od tega kaj čutim tisti trenutek pa vse do tega, kaj bi rada čutila med pitjem svoje jutranje kave ali čaja in kako bi se rada počutila po tem. Pitje čaja ali kave je zame obred in izbira prave skodelice je bistvena sestavina tega obreda. So skodelice, ki jih iz omare potegnem takrat, kadar pijem kavo sama in druge, kadar pijem kavo s svojimi najbližjimi. Odvisno je tudi kakšno kavo ali čaj bom postregla. Espresso zagotovo ne bom ponudila v isti skodelici kot kapučino. Zeliščni čaj nima kaj iskati v skodelici, iz katere pijem zeleni čaj. Kavo redko pijem iz tiste skodelice, ki jo najraje uporabim za postrežbo čaja. Izbira skodelice je tako zame prava mala umetnost. In hkrati šibka točka, saj se vanje res hitro zaljubim in se jim težko odrečem, zato moram svojemu možu ponavadi večkrat upravičevati kakšen svoj impulzivni nakup in iskati razloge, zakaj sva nujno potrebovala še eno skodelico še nekaj skodelic. 🙂

Naj vam predstavim svoje najljubše.

Delikatni, nežni, ženstveni skodelici sta bili rojstnodnevno darilo od moje tašče. Hitro sta postali moji verjetno najpogosteje uporabljeni popoldanski skodelici. V njih vedno postrežem kavo, kadar jo pijem v dvoje, velikokrat jo vzamem tudi takrat, kadar jo pijem sama, še posebno takrat, če sem zaradi pomanjkanja časa preskočila jutranji obred pitja kave. Skodelica me objame na poseben način, sporoča mi, da sem sprejeta in ljubljena in mi vliva energijo za ves dan. Njen nežen vzorec spominja na pomlad – na moj najljubši letni čas in na čas, ko praznujem svoj dan. Spominja in opominja me, da si moram vzeti čas zase in za stvari, ki me bogatijo. Njen videz je popolna usklajenost vedno aktualnega cvetličnega motiva s starinsko obliko, ki spominja na korenine, na zgodovino, na zapuščino, ki se prenaša iz roda v rod.

Bila je ljubezen na prvi pogled. Našla sem jih na internetu in jih hitro naročila. Nestrpno sem pričakala paket in ga z veliko vnemo odvijala. Ko sem odvila prvo, sem jo pridržala pred seboj: “Oooh, ” sem zavzdihnila, “čudovita si.” Odvila sem drugo, upajoč, da se ni poškodovala pri transportu. Oddahnila sem si, ko sem iz škatle potegnila še tretjo, ki je bila nepoškodovana. Ko sem odvila četrto, sem v hipu opazila, da je nekaj drugače – delček skodelice na vrhu je bil odkrhnjen. “Oh ne,” sem bila razočarana. Vendar pa razočaranje ni trajalo dolgo, kmalu je prav ta skodelica postala moja najljubša. Odkrhnjena. Poškodovana. Drugačna. Prečudovita. Iz nje največkrat pijem svoj jutranji kapučino in se tako pripravim na delovni dan, ki sledi.

Ti dve skodelici sta bili poročno darilo od moje najljubše prijateljice, ki je bila moja priča. Spominjata na modro hortenzijo, ki jo moja najljubša roža in je bila zato tudi roža najine poroke. Njuna velikost je popolna za jutranjo kavico v dvoje. Te skodelice mi predstavljajo dom, varno zavetje. Bližino ljubljene osebe. Najine nedeljske zajtrke. Čas za naju. Spominjajo na vrhunec čustev, ko sva se prvič poljubila kot mož in žena. Ko sva se počutila, kakor da hodiva dva metra nad tlemi. Zadeta od čustev in sreče. Ko pijem iz njih, me preveva sreča, hvaležnost in spomin na najlepši dan najinega življenja.

Nekaj je na teh skodelicah, tako preprostega in nevsiljivega, da sem se takoj zaljubila v njih. S svojo barvo me spominjajo na morje in potovanja. Na brezskrbnost. Na čas, ko so najtežje odločitve tiste prijetne, npr. katere kopalke spakirati za s seboj. Te skodelice so za takrat, kadar sem v mislih že v toplih krajih. Kadar sem v mislih že na poti nekam, kjer bom raziskovala neznane kraje, nove običaje, preizkušala nenavadno hrano. Spominjajo me na vse možnosti, na vse odločitve, na vse priložnosti, na svojo pot, ki jo lahko uberem v katerokoli smer želim. Kam potujem tokrat? To se bom zagotovo odločila ob pitju kave iz teh modrih lepotičk.



Tudi te skodelice so bile ljubezen na prvi pogled. Najprej sem na internetu naročila dve, nato pa še dodatne štiri, vse to iz samega strahu, da se ne bi katera izmed njih kdaj poškodovala in bi ostala brez svojih najljubših skodelic za “čajčkanje” v dvoje. Troje. V štiri. Ali pet in šest. Iz njih najraje pijem zeleni čaj. V njih ponudim čaj vedno, ko pridejo na obisk moji najbljižji. Skodelice mi predstavljajo družino, povezanost, ljubezen, sprejemanje. Pitje iz njih me pomirja in mi hkrati daje zagon. Ob njih razglabljamo o prihajajočih načrtih, obujamo spomine iz preteklosti in cenimo vse to, kar imamo v sedanjosti.

Te skodelice si je najprej kupila moja mami, ko pa je opazila, da kadar sem na obisku, vedno pijem čaj iz njih, jih je kupila še meni. So velike, primerne za sadni čaj z limono in medom, predvsem takrat, kadar nekdo od naju zboli in ga drugi želi pozdraviti na tak način. Primerne so za veliko dozo kave, kadar pride dan, ko se mora količina popite kave povečati. Predstavljajo skrb za ljubljeno osebo in zavedanje, da nisi sam. Da je ob tebi vedno nekdo, ki bo ob tvojem poslabšanem zdravju pristavil vodo in ti naredil vitaminov poln čaj. Ker mu pomeniš vse na svetu in ker nisi nikoli sam. Pitje iz teh skodelic je kakor en velik dolg topel objem – takšen, ki ga znajo podariti samo mame.

Te majhne, čudovite skodelice so vselitveno darilo od moje najljubše prijateljice. So popolne velikosti za kratko kavo – espresso ali macchiato. Izgledajo imenitno. Ko jih držim v roki, se mi zdi, kakor da na dlani občudujem umetniško delo. Pitje iz njih spominja na klepet s prijatelji – tisti klepet, ki se ga še dolgo spominjaš in ki ti vedno nariše nasmeh na obraz: “O kako dobro smo se imeli!” Včasih so prijatelji predaleč, da bi z njimi lahko spil Aperol Spritz v Trstu ali pa se sprehajal po ljubljanskih ulicah in klepetal o vsem, kar se je zgodilo, odkar smo se nazadnje videli. Takrat je pitje kavice iz teh šalčk popolna tolažba, saj se dnevi skupnega druženja več ne zdijo tako zelo daleč. Predstavljajo vse ure smeha in klepeta ter vso veselje, ki nas še čaka na naši skupni poti.

Še ena skodelica, kjer je bila ljubezen na prvi pogled. Narejena iz gline, popolnoma nepopolna. In ravno zaradi tega ima svoj čar. Spominja me na mrzle zimske večere, ko si moraš nadeti plasti oblačil za sprehod s psom. Na plast snežne odeje. Kapo in šal. Na vročo čokolado s smetano, ki jo najraje pijem iz nje. Spominja na obdobje kepanja, divjanja po snegu, sankanje in otroške misli. Na to, da za vsako mrzlo zimo spet pride prijetna pomlad. Na to, da se lahko mrzle zimske dneve, ko sonca vedno čisto prehitro zmanjka, vedno lahko spremeni v dneve polne smeha, igre in veselja.

Verjetno moja najstarejša šalčka v omari. Podaril mi jo je mož, ko je bil še moj fant. Več kot deset let nazaj, ko sva še sedela v gimnazijskih klopeh. Spominjajo me na vse, kar sva dala skozi od takrat in na to, koliko sva v tem času zrasla. Navdaja me s hvaležnostjo, ker sva se tako zgodaj našla, povezala in sčasoma zgradila skupno življenje. V roke jo vzamem takrat, kadar se moram vrniti malo nazaj, da lahko najdem moč za naprej. Predstavlja vsa ta leta, ko mi stoji ob strani, me spodbuja, bodri, posluša, verjame vame, mi pomaga poleteti. Najino povezanost. Na njej piše “moja princeska” in ravno tako se počutim, kadar sem v njegovem objemu.

2017-10-12T01:47:41+00:00

Leave A Comment