Loading...




Translate this post to English

Tre Cime di Lavaredo | Dolomiti, Italija

Verjetno najbolj znani vrhovi v Dolomitih so bili na prvem mestu najinega seznama naravnih znamenitosti, ki sva jih morala nujno videti v Dolomitih. Bala sva se, da nama bojo trume ljudi, ki v poletnih mesecih obiščejo italijanske gore, preprečile, da bi se lahko dovolj (in vsaj malo v miru) naužila prečudovite narave. Izkazalo se je, da so napovedi resnične in da te kraje obišče res mnogo ljudi, vendar pa je sama pot okoli treh vrhov tako prostrana, da ponuja mnogo ovinkov in stezic, s katerimi sva se lahko (vsaj tu pa tam) ognila kolonam ljudi. Zaradi vseh takih potk in ovinkov sva za pohod, ki naj bi trajal 3-4 ure, porabila kar 6 ur. In niti ene minute nama ni bilo žal.

Pot okoli treh vrhov je dolga nekje 10 km in se prične pri koči Rifugio Auronzo, kjer parkirate svoj avto (plačljivo). Midva sva prišla tako zgodaj, kot sva le lahko. Zajtrk sva na hitro zmetala vase, zdrgnila zamrznjeno okno avtomobila (ja, sredi poletja!) in uspela prispeti nekje med deveto in deseto zjutraj. Če prihajate v poletnih mesecih, priporočam, da prespite v Misurini, ki je najboljše izhodišče za obisk teh treh znamenitih vrhov. Veliko parkirnih mest je bilo že zasedenih in kolona pločevine se je vila daleč dol po hribu. Vesela, da sva našla parkirno mesto, sva se podala na pot in kmalu ugotovila, da hodiva v koloni ljudi (in psov) in da poslušava vsa možna pregovarjanja med starši in njihovimi otroci, pa klicanje psa, ki ga lastniki niso uspeli privezati na povodec, nekje tam daleč otroški jok in glasno italijansko debatiranje. Za ta pohod sva si rezervirala ves dan in prav nikamor se nama ni mudilo, zato se nama je zdelo neumno, da padeva v korak z ostalimi ljudmi in tako pozabiva na svoj ritem. V takšni koloni se je namreč težko ustavljati, prav tako je težko pospeševati (veliko ljudi hodi eden ob drugem in je težko “prehitevati”) in verjetno še težje upošesnjevati. Vse to pomeni, da je tudi težko slišati sebe, svoje misli in naravo. Zato sva skrenila z glavne, najširše poti, na takšne bolj ozke, manj obljudene. In končno sva lahko začela uživati. Hodila sva počasi, dihala na polna ljuča, pobožala vsakega konjička na poti. Kmalu sva prispela do druge koče z imenom Rifugo Lavaredo. Zopet sva sklenila, da se nama danes pa res nikamor ne mudi, zato sva se vsedla pred kočo in spila čaj. Po kratki pavzi sva nadaljevala pot navzgor, vmes zopet pobožala vsakega konjička na poti (oz. na ovinku s poti) in prispela do planjave, od koder sva končno zagledala vrhove z njihove najbolj znane perspektive. Od tu sva sledila znakom za kočo Rifugio Locatelli, vrhovi za nama pa so se počasi oddaljevali in čedalje bolj kazali v vsej svoji pompoznosti.

Ko sva prispela do koče, se je odprl najlepši razgled na tri vrhove. Bilo je čarobno. Tri mogočne skale, najbolj znane sestre Dolomitov, so se vzpenjale iz tal nekam visoko v nebo, kakor da bi tekmovale med seboj in se šopirile, katera med njimi je bolj veličastna. Povsod naokoli so cvetele divje vijolične rože. Malo sva se že aklimatizirala na glasove ostalih (mnogih) pohodnikov. Bilo je popolno.

A popolnost nikoli ne traja prav dolgo. Ugotovila sva, da sva lačna, zato sva se prerinila v kočo Rifugio Lavaredo in naročila eno izmed redkih jedi, ki sva jih razumela na jedilniku – spaghetti Carbonara! Z vsako minuto se je lakota večala in čedalje pogosteje sva se spraševala, ali so morda pozabili na naju in na najino pašto. Pogledovala sva že k tretjemu paru, ki se je izmenjal za najino mizo in prav vsak krožnik je izgledal čedalje bolj slastno. No, po nekoliko mahanja in pritoževanja sva le dobila carbonaro in po eni uri, ki sva jo zapravila tukaj (čeprav nisva dosti trpela), sva se lahko vrnila na najin pohod.

Od Rifugia Locatelli pot vodi nekoliko navzdol, nato pa spet strmo navzgor in preden sva dosegla vrh, sva kar dobro zasopihala. (Morda je bila kriva pašta.) Od tod vodi pot mimo še ene manjše (polno zasedene ter z dolgimi vrstami za toalete) kočice zopet nazaj do koče Rifugio Auronzo. Krog je bil sklenjen in pohod končan. Čestitala sva si, nato pa skoraj tekla do avta, saj sva že komaj čakala tuš in krajši dremež v postelji.

Če se odpravljate na pohod okoli vrhov Tre Cime di Lavaredo, ne pozabite s seboj vzeti kreme z zaščitnim faktorjem, veliko vode (morda kakšen sendvič), kapo, vetrovko in obilo dobre volje – med veliko turisti jo boste (še posebno v poletnem času) potrebovali 🙂








.

.

Dodatno: 

  • Če opravljate rezervacijo preko Booking.com, uporabite to povezavo in booking.com vam bo povrnil 15 EUR
  • Če opravljate rezervacijo preko Airbnb in je to vaša prva rezervacija, s to povezavo prejmete 30 EUR popusta
2017-10-12T01:47:41+00:00

Leave A Comment