POROČNI DETAJLI

Majhni detajli, npr. značke z imeni, številke miz, menuji in sedežni red, zagotovo niso prvotnega pomena na poroki, ji pa dajejo posebno noto in skrbijo za dodatno čarobnost vzdušja. Prefinjenost. Razkošnost. Eleganco. So kot češnjica na vrhu smetane – celotni oblikovni zasnovi poroke dajejo unikatnost in jo dvignejo na novo raven. Odražajo trud in premišljenost, ki sta ga mladoporočenca vnesla v samo organizacijo poroke. Nič ni narobe, če je vse skupaj preprosto – kljub preprostosti lahko izpade zelo lepo. Sama pa sem imela drugačne želje – vse to sem si zamislila malo drugače, malo bolj posebno, tako da bi se še bolj poudaril najin stil poroke in svatom pokazal, da sva na njih mislila že kar nekaj časa pred poročnim dnem in da bi zaokrožil eleganco, h kateri sva strmela, ko sva načrtovala poroko.

Najin poročni dan je bil obarvan v barve in stil (meni daleč najljubše) modre hortenzije, povezovalna barva pa je bila srebrna. Odločila sva se, da preskočiva zadnja leta popularen vintage stil in se usmeriva v brezčasno eleganco. Poročno slavje se je odvijalo v Aninem dvoru v Rogaški Slatini, ki je bil kot nalašč za najino vizijo in se je povsem skladal z najinimi željami – dvorano namreč krasijo čudoviti kristalčki, ki visijo s stropa, zato dvorana še toliko bolj izgleda kot nekaj iz pravljice.

Vabilo, tulce za riž, menuje in sedežni red sem oblikovala v istem slogu. S tem, ko sem se vseskozi držala istega stila, sem stil poroke svojim gostom napovedala že mesece vnaprej, ko so po pošti prejeli vabilo na poroko. Najino vabilo sem oblikovala tako, da je odsevalo ne samo modro barvo in eleganten stil na zunaj, pač pa tudi malo osebne, igrive note od znotraj. Vabilo je bilo namreč oblikovano na pop-up način – ob odprtju je iz njega “skočila” slikica, ki je vabilo pretvorila v drugo dimenzijo. Na slikici sva bila midva – v objemu, na vrhuncu najinih čustev – na Scala dei Turchi na jugu Sicilije, nekaj minut zatem, ko sva se zaročila. S tem sva svoje drage – svojo družino in prijatelje, nagovorila točno takšna kot sva – brez domišljavosti, brez pretencioznosti. To, kar sva – takšna kot sva, malo norčava, igriva, zaljubljena v potovanja in drug v drugega, vas vabiva, ne le vabiva, močno si želiva, da ste ob nama, ko bova praznovala svojo ljubezen in vstopila v zakon. S to zasnovo sva želela sporočiti, da si želiva, da naju na ta dan spremljajo igrivost, veselje in ljubezen, ki jo gojiva ne le eden do drugega, pač pa tudi do najinih družinskih članov in prijateljev.

Tulce za riž sem si zamislila na način, da bi tudi z njimi nagovorila svoje svate, zato sem jih zasnovala tako, da so jih svatje po metanju riža lahko odprli, v njih pa so bila napisana nadaljna navodila glede protokola poročnega dne – kdaj zapuščamo prostor obreda in se napotimo proti Aninem dvoru, kjer bomo nadaljevali slavje. Nisem jih hotela puščati v nevednosti, da bi se spraševali kako dolgo bomo še na istem mestu in kdaj točno bomo krenili dalje. Čeprav je takšna izvedba tulcev zahtevala kar nekaj več časa – od premisleka do rezanja in lepljenja tulcev, se mi je ta ideja zdela tako fantastična in posebna, da sem jo preprosto morala uresničiti.

Sedežni red je bil v enem kosu, naprintan na velik plakat in pritrjen na tablo. Njegovo oblikovanje je ohranjalo celotno zasnovo poroke – na njih je bil enak motiv kot na vabilih, tulcih za riž, menujih in na darilih za svate. Tudi barva in pisava sta bili enaki kot na drugih detajlih.

Želela sem si, da ima vsak gost svoj menu, zato sem jih dala natisniti toliko, kot je bilo pogrinjkov. Velikosti nekje tretjine A4, v sredini zavezani s srebrno vrvico in položeni na krožnik so na pogrinjek vnesli mojo izbrano modro barvo in moj unikatni stil poroke, s čimer sem obdržala konsistenco, ki so jo gostje do trenutka, ko so se vsedli za mizo in v roke z zanimanjem prijeli menu, že tolikokrat videli in ki je s tem postala rdeča modra nit najine poroke.

Imena svatov so bila lasersko izrezana iz akrila in srebrne barve, položena na krožnik vsakega svata. Številke miz so bile v istem slogu, položene na sredino vsake mize. Darila svatom so bila sestavljena iz škatlice, ki sem jo oblikovala v istem slogu kot vse ostalo in ročno izdelana pozornost, za katero sta poskrbela moja teta in stric. Pika na i in verjetno najbolj zabaven detajl najine poroke pa je bila kravata mojega očeta, ki je imela po celotni dolžini natisnjen vzorec modre hortenzije. Le-ta se je skladala z mojim poročnim šopkom in s celotnim videzom poročno okrašene dvorane in je verjetno najbolj prišla do izraza takrat, ko me je oče pospremil do oltarja in me s tem od moškega, ki me je imel rad prvi predal moškemu, ki me ima rad najbolj.

2018-04-24T22:12:29+00:00

Leave A Comment