in ne z nizkocenovnimi prevozniki z okoliških letališč, čeprav je cena letalske karte pri njih bistveno nižja.

…

Pri Adrii Airways, ki v Pariz leti z domačega Brnika, je cena za eno smer pri nakupu povratne karte tam okoli 100 EUR (in več), medtem ko pri verjetno najbolj priljubljeni alternativi let v mesto ljubezni stane tudi od okoli 15 EUR (včasih tudi manj).

Vendar pa cena letalske karte ne bi smela biti edini dejavnik, ki odloči o izbiri ponudnika. Poleg cene je pomemben tudi moj čas. Moje udobje. Moja varnost. Na poti ne želim izgubljati neštetih ur s prevozom do letališča v Benetkah, nato s čakanjem na letališču, ker me je GoOpti pripeljal štiri ure prej, ker je moral skompenzirati z ostalimi potniki, ki imajo zgodnejši let, nato s prevažanjem od manjšega pariškega letališča do samega centra Pariza (in večkrat dolgim čakanjem tega prevoza v dolgi vrsti na žgočem soncu) in nato z več kot enournim avtobusnim prevozom do prve metro postaje. Od tam pa na metro in naprej. Te ure raje “zapravim” s sprehodom ob Seni in z občudovanjem pariških lepot. Z nežnim vetrom v laseh, vonjem po cvetočih japonskih češnjah in makronih v torbici.

Letališče Jožeta Pučnika je (sorazmerno) blizu, ne glede na to, v katerem delu Slovenije živite. Dosežete ga lahko v maksimalno dveh urah. Če upoštevate še dodatno uro ali dve, ki jih je dobro imeti “v rezervi” in jih potrebujete, da opravite prehod skozi varnostne preglede, check-in in miren prihod to terminala, to pomeni, da ste od domačega praga do stopnic na letalu porabili okoli štiri ure. Štiri ure! (Maksimalno) dve uri za pot, nekaj časa za tehnikalije, ostalo pa za pitje jutranje kavice v miru, s pogledom na vzletajoča in pristajajoča letala. In sanjanjem o Parizu, ki bo na dosegu vaše roke in no time.

Letališči Treviso in Marco Polo sta od Ljubljane oddaljeni okoli 3 ure vožnje (in mnogo več, če pride do zastojev). Če niste doma iz zahodne Slovenije, se ta čas prišteje času, ki ga potrebujete, da dosežete Ljubljano. Tudi meni se, zato za doseganje Benetk potrebujem vsaj 4 ure vožnje. Štiri ure na poti, to je štiri ure na cesti. Če ne vozite sami in ste naročili GoOpti, da vas varno pripelje do letališča, lahko tem času dodate še kar nekaj ur, kajti GoOpti se prilagaja ostalim potnikom in če imajo ti potniki let več ur pred vami, boste čakali še te dodatne ure. Prav tako je pomembno tudi naslednje – večja kot je razdalja do letališča, več časa si morate vzeti za “rezervo” na poti.

Če odštejem udobnost in bližino slovenskega letališča, je najlepša lepota Adrie Airways to, da vas pripelje naravnost v Pariz, takorekoč pred vrata Notredamske katedrale. Ko na letališču Charles de Gaulle stopite iz aviona, se sprehodite do postaje podzemne železnice, se vsedete na vlak, ki preskoči večino postaj in v dvajsetih minutah ste že na postaji St-Michel Notre-Dame, od katere je dve minuti hoje do začetka vaše pariške dogodivščine. Brez prestopanj, brez zapletov, izjemno udobno.

Aja, pa da ne pozabim – poleg hitrega dostopa do Pariza, letališče Charles de Gaulle skriva še nekaj – takoj ko stopite na terminal, zagledate trgovinico z najbolj (zasluženo) opevanimi makroni na svetu famoznega proizvajalca Ladurée, ki je iz te delikatne sladice naredil pravo čudovito umetnost, takšno ki jo lahko okusiš in poješ. In po kateri se ljudem po celem svetu cedijo sline. (Da, tudi meni.)

Vse to pomeni, da stopite iz aviona in  takorekoč že grizljate te male pisane okusne čudežke in vaša pariška dogodivščina se je začela z najlepšim možnim začetkom.

Nizkocenovniki iz Benetk letijo na letališče Beauvais. Od tam morate kupiti avtobusno karto, ki vas pride tam nekje 17 EUR na osebo v eno smer. Na avtobus sem nazadnje, ko sem letela na to letališče, čakala več kot eno uro. V nepremikajoči se vrsti. Na soncu. Po že toliko urah na poti, je to zadnje, kar si želite.

Ko končno pridete na avtobus, vožnja traja okoli 75 minut. Pripelje vas do avtobusne postaje Porte Maillot, ki še nič ne diši po pariškem centru. Od tam poiščete metro postajo, kupujete le billet (vozovnico) v največji gužvi in se vkrcate na vlak, ki vas končno pripelje v center Pariza.

Nazaj grede vam priporočajo, da na avtobus čakate vsaj 3h 15min pred vašim letom, pa je priporočljivo in zagotovo bolje, da temu namenite še nekoliko več ur.

Ura na poti več je ura v Parizu manj. Jaz ta čas raje “zapravim” za še zadnji croissant in cafe au lait.

Ko varnostnika na security pregledu na letališču prepričujem, da je odpirač za steklenice namenjen odpiranju buteljke finega francoskega vina na zeleni travici Champs de Mars s pogledom na Eifflov stolp in ob “malčkanju” makronov, ne pa za zabadanje stevardes, to počnem v slovenščini. Ko naročam zadnjo kavico na slovenskih tleh, medtem ko kujem še zadnje (super optimistične) načrte kaj vse bom tokrat počela v Parizu, to počnem v slovenščini. In ko letalo zapušča letalsko stezo in preden se dvigne visoko nad oblake, vidim slovensko zemljo. Po velikem zavoju po vzletu preleti zelene slovenske hribe, bele špičke slovenskih gora in ponudi fascinanten razgled na Blejsko jezero s ptičje perspektive.

Ahhh, neprecenljivo.