Splošno

Munduk je od najbolj popularnega dela Balija oddaljen kar nekaj ur vožnje, pa se je ta ovinek s poti izkazal za nekaj najboljšega, kar sva naredila tekom najinega odkrivanja Balija (in malo preostalega dela Indonezije). Munduk je preprosta vasica, z nekje 1000 metrov nadmorske višine in posledično s hladnejšo, k pogostim padavinam nagnjeno klimo, ki je po nekaj dneh preživetih na vročih 31 stopinjah Celzijah prišla še kako prav. Ko sva v centralnem delu Balija omenila, da bova obiskala tudi Munduk, so bili odzivi mlačni in v odgovor sva dobila stavke kot so: “tam je dosti mirno”, “tam ni nič kaj za početi” in “verjetno vam bo dolgčas”. V najino veliko zadovoljstvo sva v Munduk šla poiskati mir, počitek in relaksacijo, našla pa izjemno slikovito naravo in nešteto možnosti za aktivnosti obdanih s to prelepo buhtečo, cvetočo naravo in čisto vsaka izmed teh aktivnosti naju je obogatila – tako z znanjem kot s tistim prijetnim toplim občutkom v srcu, da delava nekaj dobrega zase in za svet okoli naju.

Nastanitev

V Munduku sva preživela 5 dni v resortu, ki se imenuje Munduk Moding Plantation (booking.com, agoda.com). Nahaja se sredi nekaj hektarov velike kavne plantaže, sestavlja pa ga peščica luksuznih vil ter centralni del, kjer se nahaja restavracija s kuhinjo, nešteto kotičkov za preživljanje časa ob brezplačni popoldanski kavi ali čaju, manjša kavarnica (kjer vam zmešajo tudi koktejle) in sapojemajoč infinity bazen, ki se navidez izliva v morje, ki se neumorno zaletava v severno obalo Balija. Spala sva v prostorni, stilsko urejeni vili, v kateri naju je prvi dan pričakala kad, polna cvetov, vsak večer pa so nama dostavili čokolado, njihov poseben čips in list, na katerem je bil napisan seznam brezplačnih aktivnosti, ki se bodo izvajale v prihodnjih dneh. Obdana sva bila ne samo z grmi robuste in arabike, pač pa tudi z avokadovimi drevesi, plezalkami pasijonke, drevesi kakavovca in papaje, bananovci in premnogimi eksotičnimi rastlinami, ki so bujno cvetele in lovile sončne žarke s svojimi velikimi, živobarvnimi cvetovi. Restavracija je vsak dan postregla z odličnimi zajtrki, ki so se sicer po nekaj dneh začeli malo ponavljati, kosila in večerje pa so naju vsak dan znova navduševale – ponavadi sva vzela specialiteto dneva in nato ves obrok spuščala zadovoljne “mmmmm njam”. Vsak obrok sva zaokrožila z domačim ledenim čajem, ki se ga nikakor nisem mogla nasititi in včasih z Bintangom (balinezijsko pivo) ter zelo okusno, ponavadi super čokoladno sladico. In zame najboljši del – vsepovsod okoli (znotraj same plantaže in naokoli) so se šopirila neskončna polja meni najljubših modrih hortenzij, ki jih, mimogrede, gojijo samo z enim razlogom – so del darovanj (offerings), ki jih hinduisti (več kot 80% prebivalcev Balija je hinduistov) vsakodnevno pripravljajo (imenujejo se Canang sari). Hortenzije morajo biti nujno modre in tukaj (v regiji) jih gojijo za ves Bali. Zaradi vsega tega se mi je zdelo, da sem se znašla v raju prav po mojem okusu – raju hortenzij, kave in čokolade.

Aktivnosti

Dneve sva preživljala s kolesarjenjem po plantaži in po okolici, s pohodi po deževnem gozdu in iskanjem najlepših slapov, z obiski bližnjih templjev in riževih polj, udeleževanjem kuharskih tečajev in tečajev, kjer sva se naučila vse o tem, kakšno pot opravijo kavna zrna, preden končajo v najini jutranji kavici – vse od trganja jagod, do sortiranja teh jagod, luščenja, umivanja, ponovnega sortiranja in nato praženja. Pred najinimi očmi so spražili svežo kavo, jo zmleli in nama jo ponudili v pokušanje. Vsako noč sva bila priča orkestru vseh možnih žuželk, ki so ponoči pričele z glasnim tekmovanjem v oglašanju ter glasnim zavijanjem divjih mačk, ki so se vso noč podile mimo najine vile. Ko sva ponoči mirno spala, so po celi plantaži in bližnjih gozdovih zaživele kunam podobna bitja, ki so se prosto sprehajala okoli najine vile in od katerih prebavljena kavna zrna iz iztrebkov na plantaži uporabljajo za to, da pridelujejo najdražjo, najbolj kontroverzno in menda najredkejšo kavo na svetu kopi luwak, ki sva jo pila čez dan in bila vesela, da je pridelana povsem brez krutosti in mučenja živali. Kave na plantaži pridelajo nekaj ton na leto, od tega te posebne kopi luwak kave samo nekaj kilogramov, tako zelo redka je. Kadar si nisva ogledovala templjev, slapov, kolesarskih/pohodnih poti in riževih polj, sva čas preživljala s plavanjem v fantastičnem infinity bazenu, z odkrivanjem tipične balinezijske hrane in s sproščanjem ob masažah v  hotelskem spa-ju.

Še zadnja misel

Čeprav je Munduk približno tri ure vožnje oddaljen od letališča, ki se nahaja v centralnem delu Balija, se ta pot izkaže za odlično odločitev, ko prispete tja. Gorati, hladnejši, mistični Munduk z nekoliko muhastim vremenom, je dobra iztočna lokacija za odkrivanje Beratan plavajočega templja (Pura Ulun Danu Beratan floating temple), Buyan in Tamblingan jezer, popularnega Gitgit slapa, Jatiluwih riževih polj, ogled veličastnih “vrat” pred Handara golf klubom in odkrivanje nešteto pohodnih in kolesarskih poti, ki vodijo do lepih slapov in ostalih slikovitih prizorov v okolici. Munduk je vasica, ki (zaenkrat) še ohranja pristen Balinezijski utrip, s prijaznimi domačini, slikovito naravo in priložnostjo, da napolnite baterije in stisnete nekajdnevno pavzo, preden se vrnete nazaj v divji, rahlo zmešani in natrpan preostali del Balija. Tako kot sva to storila midva.

.

.

Dodatno: 

• Če opravljate rezervacijo preko Booking.com, uporabite to povezavo.
• Če opravljate rezervacijo preko Airbnb in je to vaša prva rezervacija, s to povezavo prejmete 30 EUR popusta
• Resort, v katerem sva bivala, najdete na booking.com.